051 272 100 info@digrazia.si

Rodil se je leta 1872 v Ljubljani. Ko je dopolnil 14 let je za štiri leta odšel študirati na obrtno šolo v Gradec, in to s podporo kranjskega deželnega odbora. Pri enemu izmed profesorjev je risal arhitektonske načrte, kasneje pa je odšel na Dunaj, kjer je risal načrte za stanovanjske opreme. Sprejet je bil na Umetnostno akademijo Otona Wagnerja. Slednji ga tudi vzame k sebi  delavnico, kjer so izdelovali pomemben načrt za dunajsko mestno železnico, kasneje pa mu Wagner začne odstopati tudi svoja dela. 1897 je prejel priznanje za dekoracijo rotunde o priliki jubilejne razstave, leto kasneje pa prejme prvo nagrado v konkurenci za Gutenbergov spomenik.

Tromostovje, Ljubljana

Za izredno diplomsko delo prejme Rimsko štipendijo, ki mu omogoči študijsko potovanje od Benetk do Rima in po Franciji. Na Dunaju leta 1901 odpre svoj samostojni arhitekturni atelje. Neuspešno je kandidiral za Wagnerjevega naslednika na Dunaju, leta 1911 pa je bil v Pragi imenovan za profesorja dekorativne arhitekture na umetno obrtni šoli. V tem obdobju se je ukvarjal predvsem z oblikovanjem sakralnih predmetov. Preselil se je v Ljubljano in od leta 1921 je predaval na Tehnični fakulteti v Ljubljani. Od leta 1924 je s svojimi ureditvami in arhitekturami spremenil podobo Ljubljane (Tromostovjearkade z mestno tržnico in ribarnicozapornica na Ljubljanicistavba NUK, osrednje sprehajališče v TivolijuČevljarski mostmestno pokopališče Žale, celostna prenova številnih ambientov v mestu ter na Ljubljanskem gradu – Šance).

Žale, Ljubljana

Na nekdanjem bankovcu za 500 tolarjev sta bila upodobljena lik Jožeta Plečnika in pročelje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Na veljavnem kovancu za 0,10 € pa je upodobljena njegova Katedrala svobode (Slovenski parlament), ki pa ni bila nikoli zgrajena. Prva poštna znamka v samostojni Sloveniji nosi sliko stožčastega parlamenta in je bila izdana 26. junija 1991, njena vrednost je bila 5,00 SIT. Leta 2002 pa je izšla tudi priložnostna poštna znamka s Plečnikovim likom. Preurejal pa je tudi grad Hradčani v Pragi v predsedniško rezidenco.

NUK, Ljubljana

Leta 1938 postane član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil  je izvoljen za častnega meščana mesta Ljubljana, prejel Prešernovo nagrado, odlikovanje Zasluge za narod in bil leta 1952 promoviran tudi za častnega doktorja Tehniške visoke šole na Dunaju in v Ljubljani.

Umrl je leta 1957. V Narodni galeriji so mu pripravili prvo posthumno razstavo, sledile so manjše razstave po Evropi, leta 1986 pa sledi velika monografska predstavitev, deset leta kasneje pa še v Pragi. Leta 2017 ga je češki predsednik posmrtno odlikoval z redom Tomaša G. Masaryka.

ekipa Di Grazia

Te.: 051/272-100

E-mail: info@digrazia.si

http://www,digrazia.online

 

 

 

Facebook

S klikom na »Sprejemam« ali z nadaljnjo uporabo spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov ter drugih podobnih tehnologij za izboljšanje uporabniške izkušnje. Več informacij.

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close